Kot prvo, sem živel in delal v drugih državah kar nekaj let, in so romi povsod ISTI. Res, do pike. Dejansko si predstavljam, kako razni antropologi in drugi družboslovci doživljajo živčne zlome, ko poizkušajo klasificirati to demografsko skupino. Francija, Španija, Nemčija, Bulgarija, Romunija, Slovenija, Hrvaška - povsod ISTO. Kot da jim je v genih. Enostavno tudi sam ne razumem, kako se lahko posamezne skupine, geografsko oddaljene tudi po več tisoč kilometrov, obnašajo popolnoma enako. Top tier raziskovalno polje za kak doktorat, resno. PO VEČINI. Obstajajo svetle izjeme, kot je naše Prekmurje, kjer so se Romi očitno zelo dobro integrirali v obstoječe prebivalstvo.

Kakorkoli že, problematika ostaja (exhibit A, zadnje objave na temo kurjenja v Grosuplju). Mladina recimo navaja, da je na sociali 1200 romov (kar se mi zdi ekstremno malo), Gemini pravi, da je v Sloveniji cca 10 000 romov, od katerih je 80-85% brezposlenih. Ki zelo verjetno dobivajo socialno podporo.

Sam sem na srečo dosti oddaljen od te problematike (jih mamo par v Tomačevem tukaj v LJ...). Ampak ko gledam na situacijo iz zunanje perspektive, enostavno ne vidim druge rešitve kot drastičnih ukrepov. In me malo boli napisat, to kar bo sledilo spodaj, sploh zaradi primerov kot prekmurski Romi, ki dokazujajo, da je normalna integracija in sobivanje povsem mogoče. Ampak žal demografska skupina kot taka izkazuje izrazit odpor do le tega, zato predlagam sledeče:

1) vzet tamale staršem, pred drugim letom najboljše.

2) Vse ostale otroke najprej čez terapijo, če to ne zaleže, obvezno vojaško služenje oz druge vrste discpilinskega vzgajanja

3) na starše enostavno pozabit, izgubljena priložnost. Blank deportacija/izgon, ukinitev vseh socialnih transferjev takoj

Vse ostalo, kar se je probalo v preteklosti, očitno ne deluje.

P.s. Volim levo, da se ne bo kdo obesil na desničarsko razmišljanje. Ampak pri določenih temah je pač treba narediti rez in it v akcijo, drugače ne bo nikoli boljše.

Depresija me že ves mesec trdno drži v svojih kleščah. Ne hodim več na Metelkovo. Nikamor več ne hodim. Ves čas sem zaprta doma in samo Beavis & Butthead mi prinašata malo dobre volje čez dan. Tudi Janeze (stranke) zelo redko sprejmem na obisk. Spet sem začela občasno snifat kokakolo in kadit čike. Kljub temu, da imam avto z vinjeto in polnim tankom se nikamor ne vozim. Kam pa naj grem? Nimam pojma. Samo babico vozim v trgovino in včasih k maši kjer sedim zraven nje ob rožnem vencu samo zato, da bo vesela v svojih zadnjih dneh pri 90 letih. Saj vem, da hiše ne bo dala meni. Denar je pa že pred leti razdelila naokrog in bila sem deležna 10 jurjev s katerimi sem pozneje šla stran od doma in krepko razočarala njena visoka pričakovanja.

Tako sem torej v Torek, 13. Oktobra zvečer sedela za kompom in jedla steak sendvič, ko mi je zazvonil telefon in nisem mogla vrjet kdo me je klical. Kot prostitutka srečam vse različne tipe ljudi in Miki je eden od tistih legendarnih tipov tako kot gospod Blazkowitz. To pomeni, da je kul, ima debelo denarnico, vestno uporablja kondome in rad snifa kokakolo kar pomeni, da nikoli ne sexava. Tudi strip klub rad obišče v mojem spremstvu.

Zdaj pa sem spet dobre volje. Dobila bom lep kupček gotovine, pa še v strip klub bova šla! Najs!

Miki je prišel, plačal 240€ za prvo rundo, zategnil eno krepko špuro kokakole in njegova salama je hitro ohlapela v mojih ustih. Hihi, spet ne bo treba fukat! Ez money!

Tako sem ga malo fafala, malo sva se pogovarjala, malo mi je govoril o svojih spolnih dogodivščinah in malo je snifal krepke špure kokakole. Vmes mi je plačal še dodatne runde in nabrala sem kar lep kupček gotovine. Če bo šlo tako naprej bom lahko plačala najemnino brez, da razbijem svojega prašička.

Miki je zelo užival v moji družbi, ampak je bil kar malo zafrustriran čez ohlapnost svoje salame, ker je res imel željo, da pofuka mojo prekrasno femboy luliko. Ali kako se že po slovensko reče bussy?

Buttpussy – ritolulika? Ritopička? Eh, saj ni važno.

Važno je, da se je Miki spomnil, da ima v avtu tisto modro tabletko za trdno salamo, ampak jaz v momentu nisem bila najbolj razpoložena za sex v rito in sem predlagala, da greva raje najprej v Trdojederni klub. Miki pa je imel pomisleke.

"Misliš, da bova dobila kakšno punco za sex tam?" me je vprašal, "Vedno rečejo ne.."

"Lej, Miki," sem rekla, "to je vse odvisno od dneva. Nikoli ne veš katera punca bo danes delala in se zagledala vate. Če ne reskeraš, ne profitiraš."

To so bile seveda bučke. Jaz dobro vem, da so punce v Trdojedernem klubu preveč fine, da bi vzele 500€ za sex. Sej, zakaj bi pa sexale če lahko samo pokažejo luliko in dobijo skoraj enako količino denarja kot jaz dobim, da ga vzamem v rito? Striptizete nimajo pojma kako preprosta je njihova služba pa tudi če kdaj dobijo naporne stranke. Ali pa zelo dobro vejo in zviška gledajo na prostitutke. Kaj pa vem.. vem samo to, da sem vedno hotla bit striptizeta. Ubistvu še vedno hočem bit striptizeta. Ampak femboyi pač ne moramo bit striptizete. Vsaj ne v sloveniji. Zato pa pušim kurac in v mislih jebem mater striptizetam vsakič, ko imam v riti kakšno široko salamo od Janeza, ki me agresivno pritiska z glavo ob posteljo in noče svršit. Ja, svršit. Ena od dveh besed, ki sem jih pobrala od bosancev in dodala v svoj besednjak.

Kakorkoli že, z Mikjem sva vstopila v klub in razgledala sem se naokrog. Same lepe punce. Latine, blonde, latine.. težka odločitev bo. Vsedla sva se za mizo in naročila sem jegra, potem pa pogledala v kot in opazila eno res posebno punco, ki mi je sprožila naval nenavadnih čustev, ker je bila na las podobna Nikiti, moji bivši punci. Ampak to ni ona. Samo en tatu vidim na njej. Nikita jih ima celo galerijo. Torej je matematično nemogoče, da je to ona. Ampak holy shit, res zgleda kot ona. Ampak ni ona. Ampak zgleda kot ona.

Nisem mogla obrnit pogleda stran od nje in začutila sem nekaj česar ne znam opisat z besedami. Ta občutek mi je enkrat prej že dala striptizeta Mara, ki mi je večkrat dala zastonj lap dance, nastavila rito iz katere sem posnifala črtico kokakole potem pa me je prosila za mojo telefonsko in me večkrat povabila k sebi domov na obisk. Enkrat je šef opazil, da mi dela zastonj lap dance in je dobila kazen. Ampak Mara je zgodba za drugič. Moj notranji glas se je prebudil in odločno rekel:

"Lexi! Ti boš spila še enga jegra, potem boš pa pristopila do tiste punce in rekla, hello there!"

"Hello there" je pozdrav, ki ga uporabim takrat, ko se zares počutim samozavestno. Pravzaprav je to pozdrav, ki ga uporabljam specifično samo takrat, ko pristopim do lepe punce. Torej je to pozdrav, ki ga uporabim specifično samo takrat, ko pristopim do striptizete, ker si ne upam pristopit do nobene punce, ki ni striptizeta. Ampak tista doppelganger Nikita je striptizeta! Torej, spijem še enga jegra, potem pa pristopim do nje in ji dam dvajestaka za modrček! Tako kot bi se spet srečala z eno drugo Maro v drugem klubu!

Ampak ni mi uspelo naročit še enga jegra preden je tista punca zapičila pogled vame in se kar naenkrat pojavila pred mano. Tudi tatuji so se kar naenkrat pojavili na njej. Ampak sej to ni Nikita. Ne no.. fak.. če je to res ona, potem bo na levi nogi imela.. un tatu, ki ga zdaj vidim na njeni levi nogi.. torej to je Nikita. Fak..

Ne spomnim se kako me je pozdravila. Spomnim se samo, da je bila slišat vesela, da me spet vidi medtem, ko sem jaz dojela, da sem na vratih pozabila vprašat natakarco če danes dela. Vedno vprašam če je tukaj in vedno mi rečejo, da je ni tukaj. Tako sem se nekak navadla, da je nikoli ni takrat, ko jaz pridem. Danes pa enkrat za spremembo pozabim vprašat in zdej vidim, da bom spet depresivna vsaj dva tedna. Ampak zdej ni več poti nazaj.

"To je moj Janez," sem vzdihnila in pokazala Mikija. "Miki, to je tista Nikita o kateri sem ti govorila."

Res se ne spomnim kako je potekala ta interakcija, ker me je nenadna doza adrenalina duševno ohromila do te točke, da sem se obnašala povsem nešalantno okrog celotne situacije. Miki pa je bil očaran. Njemu so sicer všeč starejše debeluške, ampak ko je videl Nikito jo je takoj prosil za dens, jaz pa sem zavzdihnila. Pa saj sem mu vedno rekla, da se bova izognila Nikite če slučajno naletiva nanjo. Ampak ona je pač preveč lepa, da se ji lahko izogneš, ko stoji pred tabo. No, razen če imaš z njo zgodovino tako kot jaz..

Tako smo torej šli dol v sobo za privat dens. Okej, Miki je tip z denarjem. Valda bo mene pustila na miru in se štulila v njega. Ampak ona je svoj hipnotičen pogled zapičila naravnost vame in mi zlezla v naročje in me zagrabila za glavo in me povlekla k sebi tako kot takrat, ko.. eh.. včasih se sprašujem če bi res bila spet srečna če bi jo izbrisala iz svojih spominov. Najbrž ne, ker bi potem spet jokala zaradi tistih stvari zaradi katerih sem jokala preden je ona razbila moj srček na miljon koščkov. Po mojih izkušnjah se nikoli zares ne rešimo svojih problemov ampak jih samo nadomestimo z novimi problemi, ki zasenčijo stare probleme in nadgradijo naš karakter z novimi izkušnjami. Nikita je torej zasenčila mojo prejšnjo obcesijo, ki bi se spet prikazala če bi ona izginila iz mojih spominov. Torej v nobenem primeru ne zmagam te bitke.

"Pač se ni izšlo med nama, jebiga," je rekla s tistim svojim čarobnim, hipnotičnim glasom.

Slekla je hlačke in podrgnila svojo luliko po moji nogi, potem pa vstala in jo porinila v mojo glavo. Takrat, ko eni drugi striptizeti plačam 100€ mi ne bo pokazala lulike, takrat, ko pa res nočem videt lulike od moje bivše jo bom pa brez besed dobila naravnost v obraz.. eh.. zaprla sem oči in pogledala stran. Nočem obujat teh spominov. Nočem se spet spomnit kakšen vonj so imele njene hlačke, ki jih je enkrat pustila pri meni.

Končno se je šla uštulit Mikiju v naročje. Stran sem gledala. Vedela sem, da se bom slabo počutila naslednji dan. Ampak danes moram še ostat močna, da Mikiju poberem še drugo kuverto denarja preden spet začnem depresirat s flašo jegra v roki.

"No, končal smo," je rekla Nikita in močno pogledala Mikija, "Lah mi daš mal napitnine."

Miki je brez besed segel v žep in ji dal nevem kok napitnine. Nisem gledala, ker sem bila rahlo užaljena ob dejstvu, da striptizete dobijo skoraj enako količino denarja kot jaz. Razen tega, da jaz vzamem v rito medtem, ko one samo pokažejo. Eh.. če nimam lulike pač pušim kurac. Mogoče bi pa le lahko šla na izlet v Srbijo, da probam delat v klubu Krasna Karobka. Ampak.. ne vrjamem, da sem res dovolj lepa za take zadeve. Ne upam si reskerat, da bi prišla vso pot do Beograda in mi gospod direktor reče, da sem primerna samo za natakarco. Zanimivo, da je lih v Srbiji klub kjer sprejemajo femboy striptizete na isti štangi kjer imajo ženske.

Nikita me je objela čez vrat in takoj sem umaknila glavo, ker sem vedela, da me bo poljubila. Nisem se uspela izognit. Eh.. okej, sej bom naročila enga dvojnega jegra.

Z Mikijem sva šla nazaj za mizo in naročila sem svojga dvojnega jegra. Meh..

"Fak kok je hudo ta Nikita!" je rekel Miki.

"Pač ja, ane?" sem rekla in vzdihnila. "Vidiš zdej, da nisem nakladala?"

"Ja, okej, te čis razumem," je rekel Miki.

Spila sem požirek jegra in spet se je Nikita pojavila pred nama.

"A res ne morva bit prijatla?" me je vprašala.

"No way, hosè!" sem rekla in naredila požirek jegra. "Ti si ženska. Ti nimaš pojma kako take stvari vplivajo na mojo psiho."

Ženska kot je ona pač nikoli ne bo razumela kaj točno je naredila v moji glavi, ko je rekla, da hoče bit moja punca brez, da bi mi takoj povedala, da hoče bit moja punca samo za en mesec preden se me naveliča in degradira najin odnos. Če bi mi to takoj povedala.. potem bi najbrž ostala srečna in jokala zaradi svojih starih problemov in obcesij. Ali pač? Pravzaprav nikoli v mojem lajfu nisem uspela ostat zares srečna kaj več kot kakšnih 40 dni v kosu. Vedno, ko sem naredila ta en velik korak naprej mi je hitro nekaj podrlo tisto stabilnost vesele sreče, ki se je potem pretvorila v nov problem, ki zasenči stare probleme in nadgradi karakter.

Saj sem naletela na drugo punco, ki je bila prav tako lepa kot Nikita. Ampak nekaj mi ni ustrezalo pri njej. Mogoče to, da se mi je zdela dolgočasna. Pač, kako naj imam punco, ki je "pridna" in hodi na faks in kupuje stanovanje in ne ve kako se nariše črtico kokakole in ima rahle probleme z mojimi prostaškimi posli? No, tisto punco bi tko al tko takoj zgubila, ker takrat, ko sva se menle za dejt sem tko mimogrede srečala Nikito, ki mi je dala lupčka z jezikom in rekla, da me je lepo spet videt potem pa se mi naslednji dan "opraviči" češ, da je bila pijana.

"Ja, to je blo res grdo od mene," je rekla Nikita preden me je rahlo skritizirala glede tega kako jo pogosto omenjam v svoji literaturi.

Ampak saj sem jo blokirala. Kako bere moje objave? No, pa mi je povedala, da je naredila nov akaunt samo zato, da lahko bere moje objave. In baje so jo še njene stranke ene parkrat vprašale če je ona tista Nikita iz mojih zgodb.

No sej, če se je ona tako nešalantno igrala z mojimi čustvi, potem se pa ja lahko še jaz nešalantno razpišem v svoji spletni literaturi, ki mi predstavlja zadnji žarek veselja in pomena v mojem lajfu.

Miki je šel z mano nazaj k meni, pobrala sem mu še drugo kuverto in podrla rekord za največ denarja od ene stranke. Naslednji dan pa mi je pisal Šaman, moj kolega, ki me je rešil tiste LSD zagate s Počepnikom. Tokrat je bil on v resnih težavah in jaz sem bila edina oseba, ki mu lahko pomaga.

Ne vem, meni se zdi, da so brez dioptrije, lahko pa, da se motim… Važno, da si jih učenjakarsko večkrat popravi, kot da je za katedrom. Zdrav razum pa to.

12-letna deklica, delavci iz ujgurske manjšine, prisiljeni v šivanje oblačil itd.: eden glavnih Decathlonovih dobaviteljev se zanaša na mrežo prisilnega dela na Kitajskem, kot je razkril Disclose v sodelovanju z oddajo Cash Investigation. Oblačila francoske znamke vsebujejo tudi bombaž iz regije Xinjiang, za katero veljajo mednarodne sankcije.

Vir : https://disclose.ngo/en/article/decathlon-profits-from-uyghur-forced-labour-in-china

Takšen popis bi državo lahko stal od 15 do 20 milijonov evrov

V SDS-u so obudili idejo, da bi prebivalce Slovenije ob popisu vprašali o njihovi narodnosti in veri. Premier je na družbenem omrežju zapisal, da bi tak popis lahko izvedli že kmalu. V opoziciji opozarjajo, da gre za poskus poglabljanja družbenih delitev.

Lepo so ji grozili. Vse za oblast.

Kako so v Romuniji ulovili Golobovega svata. Pri nas preiskave napredujejo počasneje.

Zanima me kaksno je dejansko stanje, ne tisto kar pise na internetu. Jaz delam v klicnem centru, neto imam pa 1100. ce je komu prijetno govoriti o tem napisi v komentarje ;) . Lep dan vam zelim.

Odprem danes Yahoo Mail in me pričaka tole prekrasno sporočilo “Plačevanje mesečne naročnine v višini 2,49 € za uporabo teh storitev brez prilagojenega oglaševanja. Morda boste še vedno videli nekatere druge oblike oglaševanja.”

LOL še ko plačaš te silijo gledati reklame … ok to je res postal trend zdaj 🫤

Since Trump started calling AI "Super Intelligence" (SI) in September, .si suddenly reads like an AI domain, and domain investors have noticed. The chart shows all currently registered .si domains by registration date since 1992 (data: domainnamestat.com).

A few things that might interest people here:

• Register.si now counts 410,631 .si domains. On Oct 5 alone, 21,756 were registered, about 170 times a normal September day.
• Since Sep 22, more new .si than .ai domains have been registered every single day.
• Slovenia won't get rich from it: Register.si told 24ur that reports of "millions for Slovenia" have no real basis, because revenue per domain is small. Domain Name Wire estimates the extra September revenue at around €300,000. Anguilla, by comparison, gets almost half of its government revenue from .ai.
• Most of the rush comes from domain investors. Names like build.si are listed for $10M.
• Register.si recommends that owners of brands and company names register their .si domain as soon as possible. Typo phishing is a real risk too: s is right next to a on the keyboard.

Fun fact: Slovenia got .si because SL was already Sierra Leone's country code.

Source: https://www.domaintechnik.at/en/si-domain-super-intelligence/

Jutri zjutraj moram peljati sina na UKC na pregled pa me zanima če mi lahko tisti, ki to pot vozite pogosto poveste kako dolgo traja pot iz MB do LJ.

V LJ moram biti zjutraj ob 7:45. Se je že kaj izboljšalo kar se tiče zastojev ali je še vse enako kot prej?

Hvala vam za informacije.

Zdravo!

Kot kaže, se bom v bližnji prihodnosti vselil skupaj s punco. Jaz (iz vasi) sem hotel živet na podeželju, ona (iz mesta) pa je hotela ostat v mestu. Tako da sva oba malo popustila in naredila kompromis tako da: selim se v mesto.

Malo za šalo malo za res. Kako ste se soočali z menjavami okolja tisti, ki ste šli čez to. Lahko je tudi obratna situacija. Jaz sem živel in delal v LJ, ko sem tam študiral in sem takrat ugotovil, da si ne želim tega in zaradi tega imam sedaj velike pomisleke.

Zanimajo me vaše izkušnje.

Lp. Johnny s podgurja.

Nisem zasledil v nobenih drugih medijih razen v tem lokalnem.
Par je šel na zrak iz gostilne, približali so se jim 3-je in se začeli dret ‘Zakaj nas ne marate?’
Nato so s solzilcem posprejali dekle, ki je padlo po tleh. Fant ji je želel pomagati in so ga zabodli v hrbet. Lahka telesna poškodba.
Navadna sobota v Beli Krajini. Še dobro da imamo šutarjev zakon!

Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) je inšpektoratu za notranje zadeve prijavil več domnevnih kršitev volilnega molka ob nedeljskih referendumih. Prijava med drugim zajema objave premierja Janeza Janše, več poslancev SDS in prvaka Demokratov Anžeta Logarja, ki so bili v kampanji na strani zagovornikov referendumskih vprašanj.

"Je vidni član Demokratov in Logarjev izbranec za nadzorni svet Mladinske knjige založbe na Slovenski državni holding pošiljal ponarejene oziroma antidatirane dokumente? Kaj razkriva njihova analiza?"

Baterija se pri določenih vozilih pregreva, za prvi ukrep so predlagali omejitev polnjenja na 80 odstotkov.

Razlog je napaka pri baterijah, ki lahko povzroči njihovo pregrevanje, v skrajnem primeru tudi požar

To je problem, ki se je pojavil zadnje leto, tudi zredila sem se za več kot 10 kg. Prej sem vedno vzdrzevala težo - z manjsimi nihanjimi.

Torej zadnje leto sem takoj lačna. Nonstop bi jedla. Da vam dam primere po kaksni hrani:

- zajtrk: ovsena kaša, proteini, malo malin, 4 lešniki - lačna po eni uri. In to mislim luknja v želodcu lačna.

- zajtrk, drug dan: skyr, ovseni kosmici/muesli, malo sadja … spet lacna v 1 uri.

Vecerja pred nekaj dnevi: zvecer postanem zelo lacna. Pojem nekaj malega, ne pomaga. Partner predlaga pico. Vsak poje pol pice s tuno. Lačna v uri/uri in pol. 🙄

Meni se to ne zdi normalno. Sploh, ker sem majhna zenska, ki se ne giblje veliko.

Rada bi shujsala, ampak sploh nimam motivacije, ker sem nonstop lačna. Ne pomaga veliko, če si naredim obrok s proteini, vlakninami…

Rad bi naredil nekaj ptičjih hišic in me zanima če kdo ve za kako spletno stran, kjer bi se dobilo navodila. Verjetno kaka ornitološka društva, a vprašam če kdo slučajno ve za najboljšo.

Najbolj me zanima:

- za katere ptice se dela v sloveniji

- če so na voljo kakšni načrti

- naj bo vhod na vrhu ali na dnu? Če bo na vrhu bo namreč topel zrak izpuhtel ampak izgleda je taka klasična postavitev

- do kdaj bi morala biti narejena in kdaj jo je varno odpreti za čiščenje?

Lahko tudi samo zbijem nekaj desk skupaj in naj se znajdejo kot se hočejo.